Ne, in tega ti ni treba. Storitev v oblaku mora geslo shraniti in ga uporabljati, ko te ni; programska oprema na tvojem računalniku pa lahko upravlja brskalnik, v katerem je prijava že opravljena.
Mind My Money je druge vrste. Deluje na tvojem računalniku in gesla nikoli ne izve.
Vse, kar ti pokaže, kam gre tvoj denar, mora priti do tvojih transakcij, ki so pri banki. Predaja prijave ali stalne povezave z banko je en način za to, in tako deluje večina finančnih aplikacij, ker tečejo na strežnikih nekoga drugega in mora biti tam tudi dostop.
Večina finančnih aplikacij deluje kot spletna storitev. Da bi takšna storitev brala tvoje transakcije, potrebuje stalen dostop do banke: povezavo z banko prek agregatorja ali tvojo prijavo, shranjeno na njihovi strani, da jo lahko njihovi strežniki uporabljajo, medtem ko spiš.
To ni kritika tega, kako je katerakoli od njih zgrajena, ker to zahteva sama zasnova. Če delo poteka na njihovih računalnikih, mora biti tam tudi dostop. Pomeni pa, da odgovor na vprašanje „kdo lahko pride do mojih računov“ vključuje podjetje, njegovo osebje, njegove podobdelovalce in karkoli se mu zgodi pozneje.
Deluje na tvojem računalniku in tam upravlja pravi brskalnik — lastno okno brskalnika Chrome v ločenem profilu, namenjenem samo temu, ne tvojemu vsakdanjemu brskanju. V tem oknu se v banko prijaviš ti, in ta seja ostane na tvojem računalniku. Zaveze, z besedami, s katerimi so zapisane na strani kako deluje:
Na našem strežniku ni tvojega računa, ki bi hranil karkoli od tega, ker strežnika ni. To je strukturni del: tvoje seje v banki ne bi mogli prebrati, tudi če bi hoteli, saj nikoli ne zapusti računalnika, na katerem je nastala.
Nekaj mora razmišljati o transakcijah, in ta korak gre do modela. Spet z besedami s strani kako deluje: „Korak agenta, ki razmišlja o tvoji porabi, pa gre do modela. Kateri model in pod čigavo pogodbo, izbereš ti.“ Danes je to tvoja lastna naročnina, v okviru tvoje lastne pogodbe s ponudnikom, kar je dogovor, ki ga že imaš, če kakšno uporabljaš.
Zato bi bilo napačno, če bi rekli „vse ostane na tvojem računalniku“, in tega ne rečemo. Tvoje transakcije so shranjene na tvojem računalniku in tvoje prijave ga nikoli ne zapustijo; korak razmišljanja je omrežni klic, enako kot vsaka druga uporaba asistenta.
Vredno je povedati naravnost, ker je bila panoga tu že prej. Xero se je nekoč prijavljal v portale dobaviteljev in namesto svojih strank prenašal dokumente, leta 2022 pa je to ukinil z utemeljitvijo, da so povezave zastarele in da so jih „banke in spletni dobavitelji pogosto blokirali“. Banke avtomatizacijo namerno blokirajo in s tem ne bodo prenehale.
Upravljanje pravega brskalnika, ki prebere stran, namesto skripte, ki pričakuje nespremenljivo stran, se s tem spopade veliko bolje. Težave to ne odpravi. Naredi pa to, da je neuspeh viden: ko prijava potrebuje tebe, pusti zavihek odprt in vpraša, namesto da bi tiho zabeležila praznino, ki bi prišla na dan šele čez nekaj mesecev.
Daljša različica tega vprašanja, vključno s tem, kje je odločitev res tvoja, je na strani kako deluje pod „Je varno, da to spustiš blizu svoje banke?“.
Deluje na tvojem lastnem računalniku. Plačaš, kolikor se odločiš, tudi nič.